V Uradnem listu št. 152/2020 je objavljen ZZUOOP (PKP 5). Velja od 24.10.2020 dalje. V nadaljevanju predstavljamo ukrepe, ki bodo vplivali na vaš običajen postopek obračuna osebnih dohodov, v kolikor v vašem podeljujta uveljavljate katerega od ukrepov.

Kratkotrajna odsotnost z dela zaradi bolezni brez obiska zdravnika v breme ZZZS

Veljavnost ukrepa Kratkotrajne odsotnosti z dela zaradi bolezni brez obiska zdravnika v breme ZZZS je do 31. 12. 2020 (z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev).

Delavec je lahko odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti z dela, ki ga izda izbrani osebni  zdravnik, do 3 zaporedne delovne dni v kosu, največ 1x v koledarskem letu. Delavec je dolžan delodajalca pisno ali elektronsko obvestiti o odsotnosti prvi dan odsotnosti. V tem času ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali odpotovati izven kraja svojega bivanja.

Višina nadomestila delavcu znaša 80 % plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas. Nadomestilo krije ZZZS v celoti. Vlogo je potrebno oddati na ZZZS najpozneje 3 mesecu po preteku ukrepa.

Povračilo nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka

Ukrep nadomestila plač zaposlenim zaradi odrejene karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile (varstvo otroka) bo veljal v primeru:

• Odrejene karantene od 1. 10. 2020 do 31. 12. 2020 (z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev) in
• Višje sile od 1. 9. 2020 do 31. 12. 2020 (z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev).

Delodajalci bodo lahko uveljavljali pravico do povračila izplačanih nadomestil za čas odrejene karantene za delavce, ki jim ne bodo mogli organizirati dela na domu in za delavce, ki ne bodo mogli opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole.

Za otroka se šteje otroke do vključno 5 razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.

Delodajalec je dolžan v obdobju prejemanja povračila izplačanih plač delavcem izplačevati neto nadomestila plače in prispevke za vsa obvezna zavarovanja, sicer mora prejeta sredstva vrniti v celoti. Višina nadomestila plače v primeru višje sile znaša 80 % povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas, v primeru nadomestila plače zaradi odrejene karantene pa je odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni in znaša:

• 100 % nadomestilo plače, ki bi jo prejel, če bi delal, pripada delavcu, ki mu je odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela (na delovnem mestu);
• 80 % povprečne mesečne plače delavca za polni delovni (137/7 ZDR-1) čas pripada delavcu, ki je odločbo o karanteni prejel ob prihodu v Slovenijo, ob njegovem odhodu pa se je ta država nahajala na zelenem ali oranžnem seznamu ter delavcu, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo izven opravljanja dela;
• 50 % plače, ki bi jo prejel, če bi delal in ne manj kot 70 % minimalne plače pripada delavcu, ki je odšel v državo na rdečem seznamu in je delodajalcu najmanj en dan pred odhodom predložil pisno izjavo, da odhaja v državo na rdečem seznamu iz naslova osebnih okoliščin, ki so izjeme (smrt zakonska ali ožjega družinskega člana, rojstvo otroka ali vabilo na sodišče).
• 0% nadomestila plače pripada delavcu, ki je odšel v državo na rdečem seznamu in ne uveljavlja izjem.

Izplačana nadomestila plač zaradi odrejene karantene ali višje sile se povrnejo v celoti (bruto I), tudi za praznik in druge dela proste dni, določene z zakonom.

Čakanje na delo

Delno povračilo nadomestila plače za čakanje na delo velja od 1. 10. 2020 do 31. 12. 2020 (z možnostjo podaljšanja do 30. 6. 2021). Upravičeni delodajalci so vsi delodajalci v Republiki Sloveniji, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije in jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019. Če pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.

Nadomestilo plače zaposlenemu znaša 80 % osnove, vendar ne manj kot znaša minimalna plača. Delodajalec je upravičen do delnega povračila v višini 80 % izplačanega nadomestila plače in ne več kot 892,50 EUR (bruto I). Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, če bi delavec na ta dan dejansko delal.

Delodajalec povračilo za nadomestilo uveljavlja tako, da odda vlogo na ZRSZ (v 8 dneh od uveljavitve zakona za delavce napotene na čakanje pred uveljavitvijo zakona oziroma v 8 dneh od napotitve na čakanje).